Trava je posejana…
Ko travo posejemo, jo je potrebno zalivati tudi po večkrat dnevno z manjšimi količinami vode. Pomembno je, da so tla vlažna ves čas kalitve in rasti mlade trave. Nato se zalivanje zmanjša. Intenziteto namakanja zmanjšamo na dva do trikrat na teden z enako količino vode, ko semena začnejo z kaljenjem. Tako namočimo tla v globino, kar spodbudi travo, da se koreninski sistem razraste globlje. V tem primeru je trava manj podvržena temperaturnim šokom ali zmanjšanju padavin.
Najbolje pa se obnese zalivanje z namakalnim sistemom Rain Bird . Priporočljivo ga je vgraditi pred pripravo tal za sejanje trave.
Ko trava zraste približno 8 cm, jo lahko prvič pokosimo, ampak nikoli ne pokosimo več kot 1/3 trave. Kositi moramo po suhem in z ostro nabrušeno kosilnico.
Trava se bo po setvi ali dosejevanju praznih mest ukoreninila in razrastla v 70 dneh.
Za polno gostoto trave bo potrebna cela sezona rasti.
Travna ruša je položena…
Oskrba travne ruše po polaganju je zelo pomembna. Ob napačni oskrbi lahko zelenica postane takšna, kot je bila stara, ali še slabša.
Po polaganju travne ruše je potrebno površino močno zaliti ( cca 10l vode/m2). Za boljšo predstavo pomeni časovno približno 50 minut za 100 m2 zelenice ( odvisno od pretoka hišnega vodovoda).
Tako se zemlja dobro prepoji, travni tepih pa se dobro sprime s pripravljeno podlago. Na terenu, ki je nagnjen ali pa voda odteka, je bolje zalivanje razdeliti na več časovnih razmakov. Tako se bo voda v manjši količini imela čas vpiti v podlago. Paziti moramo da zalijemo vse robove zelenice.
Tudi, če imamo namakalni sistem Rain Bird, raje preverimo površino in robove, če so dobro zaliti. Pazimo predvsem na stike z objekti in betonom, ki travi močno odvzema vlago, saj se močneje greje od sonca.
Ker je podlaga na novo prerahljana, ni priporočljivo hoditi po njej. Ročno zalivanje pa se naj izvaja tako, da zalivamo za sabo in hodimo po še suhi površini.
Če zalivamo z nadzemnimi razpršilci in jih moramo prestavljati, naredimo to tako, da si položimo na tla široko desko, po kateri bomo hodili.
Naslednjih 10 dni zalivamo z 10l / m2 ( ob solidnih padavinah ni potrebno) in v tem času se trava že ukorenini v podlago.
Ko je trava ukoreninjena, se ciklus zalivanja in količina vode zmanjšata na 2-3 krat tedensko, odvisno je tudi od vremenskih razmer.
V 10 do 14 dneh je ruša že dovolj čvrsta in ukoreninjena ter pripravljena na košnjo.
Vrtna kosilnica mora imeti ostre nože in koš, v katerem se nabira košena trava. Tako pokošena trava ne leži na trati, pod katero živa trava odmira. Kositi je potrebno v suhem vremenu, višina košnje pa je nekje 5-6 cm.
V primeru, če se vam trava ne zdi zdrava, se pojavljajo suhi madeži ali kaj nenavadnega, je bolje, da se posvetujete z izvajalcem.
Vzdrževanje zelenice
Vzdrževanje zelenice je pomembna naloga, ki nam vzame dosti časa, potrebnega znanja in skrbi. Zelenica spada med zahtevne zelene površine. Za optimalno in idealno vzdrževanje bi potrebovali namakalni sistem, robotsko kosilnico in vrtnarja za občasna opravila vzdrževanja.
Košnja trate
To je na vrtu najpogostejše opravilo. Kosilnica mora imeti ostre nože in koš v katerem, se nabira pokošena trava. Tako pokošena trava ne leži na zelenici in duši živo travo. Kositi je potrebno v suhem vremenu, višina košnje pa je nekje 5-6 cm. V vročih dneh lahko višino košnje dvignemo in zmanjšamo izpostavljenost podlage soncu, v hladnejših dneh, jeseni pa višino zmanjšamo.
Nujna je redna tedenska košnja. Nikoli ne kosimo več kot 1/3 višine trave. Če slučajno pozabimo pokositi, jo naslednjič raje odkosimo tretjino in po nekaj dneh zopet, da jo dobimo na željeno višino.
Najpreprostejši in dolgoročno učinkovit način košnje je z robotsko kosilnico. Zelenice, košene z robotsko kosilnico in katere imajo urejeno namakanje ter so redno gnojene, so praktično brez pleveli in močno zgoščene!
Gnojenje trate
Z odstranjevanjem pokošene mase odstranjujemo hranila, ki jih je potrebno nadomestiti. Gnojimo večkrat z manjšimi odmerki, še pred potrebo po hranilih. Lahko uporabimo gnojila s kontroliranim sproščanjem hranil, pri katerih na leto zadostuje štirikratno gnojenje. Gnojimo po košnji in po gnojenju zalijemo, da preprečimo morebitne ožige, lahko pa vse skupaj nadomestimo z organskim gnojilom s povečano vsebnostjo dušika. Kadar nastopi vročina, prenehamo gnojiti. Novost je poznojesensko gnojenje, ko nadzemni deli ne rastejo več. Korenine še vedno asimilirajo, zato jim omogočimo kopičenje rezervnih hranil za uspešnejšo prezimitev in hitrejši začetek rasti spomladi.
( Marec, April, Maj, Junij, Julij; Avgust, September, Oktober)
Namakanje trate
Spremenjene podnebne razmere, pogosta in daljša sušna obdobja zahtevajo na vrtu ustrezno namakanje. Vendar pazite, da z nepravilnim namakanjem ne naredimo škode. Prepogosto zalivanje z majhno količino neposredno zmanjša koreninsko maso, pojavijo se nezaželene vrste trav, zmanjša se odpornost proti stresu.
Priporočljivo je vgraditi namakalni sistem Rain Bird. Tako porabimo manj vode, zalivanje pa je redno po nastavitvah.
Namakalni sistem moramo dobro poznati, ga vzdrževati in naravnati tako, da zaliva enakomerno in izdatno. Za eno zalivanje porabimo toliko vode, da premočimo 15-20cm globoko, to je približno 10l na m2. Če ni naravnih padavin pri najvišjih dnevnih temperaturah:
– do 20 stopinj zalijemo vsakih 14 dni
– od 20 do 25 stopinj zalijemo vsakih deset dni
– nad 25 stopinjami zalijemo vsakih sedem dni
V sončnem in vetrovnem vremenu namakamo pogosteje, vendar ne več kot dvakrat na teden. Zalivamo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, najbolje je po košnji.
Peskanje
Za bolj zahtevne ljubitelje travnih površin priporočamo peskanje. Raztros kremenove mivke (granulacije do 3 mm, največ naj bo 2 mm delčkov, čim manj prahu in čim manj najbolj finih delčkov) vedno koristi. Potrosimo lahko tudi druge peske podobne granulacije, pomembno je, da niso na apnenčasti osnovi, ki bi skupaj z vlago in vodo delovala kot malta in še bolj zbila zgornji sloj zemlje. Če peskanje opravimo po zračenju ali redčenju, s tem spreminjamo strukturo zemlje, ki bo tako bolj zračna. Vnos vode, zraka in hranil bo bolj intenziven. Vmešamo lahko tudi seme za dosejevanje, površino pa nato pobranamo, zravnamo in rahlo povaljajmo. Z večkratnim enakomernim nanosom peska (lahko tudi večkrat na sezono) bomo trato sčasoma popolnoma zgladili.
( Priporočamo 1-2 cm plast kremenčevega peska )
Prezračevanje
Ko začne trava intenzivno rasti, je pravi čas za prezračevanje, saj z zračenjem zmanjšamo zbitost tal in korenine lahko rastejo globoko.
Zračimo lahko ročno (z vilami), še bolje pa je z ročnim prezračevalnikom s polnimi nastavki ali ročnim prezračevalnikom z votlimi nastavki. Tega se lahko lotimo tudi strojno, z izmetom aerificirnih čepov ali samo z vbadanjem s polnimi nastavki. Če izmečemo čepe (suho oz. odmrlo travo), jih je potrebno odstraniti.
Kadar zračenju sledi še peskanje s kremenovo mivko, smo naredili skoraj vse, kar je potrebno storiti pri tem spomladanskem opravilu. Pesku (najboljša je kremenova mivka) lahko dodamo travno seme. Zračimo prečno in počez, po potrebi.
